»Bil sem že bolje. Toda glede na to, kaj se je zgodilo, nisem tako slabo. Velike poškodbe so v bistvu zaceljene. Imam občutek v palcu in kazalcu ter spodnji polovici dlani. Opravljam veliko ročnih terapij in pravijo mi, da mi gre zelo dobro.«
»No, to vprašanje si zastavljam in ne poznam odgovora nanj. Imel sem več kot 20 let življenja. Torej, ali je to napaka? Poleg tega sem napisal veliko knjig.«
»V smrti smo vsi včerajšnji ljudje, za vedno ujeti v preteklik. Nož me je želel spraviti v to kletko.«
»Telo ima očitno zelo neverjetno sposobnost zdravljenja.«
»Zmagal sem s tem, ko sem preživel. Pomen, ki ga je nož dal mojemu življenju, pa je bil moj poraz.«
»Imel sem srečo . . . moj glavni prevladujoči občutek je hvaležnost«
»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«
»Tistega dopoldneva v amfiteatru ni bilo videti varnostnikov – zakaj ne? ne vem –, tako da je imel napadalec do mene prosto pot.«
»Imel sem izjemno srečo. Če bi me napadalec ranil drugje po telesu, bi se moja zgodba končala.«
»Noža sploh nisem videl, oziroma se ga vsaj ne spominjam. Ne vem, ali je bil kratek ali dolg, širok lovski nož ali ozko bodalo, nazobčan kot nož za kruh ali zakrivljen nož ali nož na vzmet, kakršne imajo radi ulični nasilneži, ali pa morda celo mesarski nož, ki ga je izmaknil materi iz kuhinje. Vseeno mi je.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju